Redko razmišljamo o tem, da ne jemo le z usti, temveč tudi s celim telesom, ki se takoj odzove na temperaturni šok hrane.
Tradicionalni sistemi medicine že stoletja trdijo, da ledena hrana slabi “ogenj prebave”, sodobna znanost pa začenja odkrivati zanimive dokaze za to, saj povezuje temperaturo krožnika s tesnobo in kakovostjo spanja, poroča .
Ameriška raziskava je pokazala, da so se ljudje, ki so poleti zlorabljali hladne napitke, pogosteje pritoževali zaradi nelagodja v trebuhu, nespečnosti in povečane tesnobe. Zanimivo je, da so bili učinki najbolj izraziti pri udeležencih iz Azije, katerih kultura se zgodovinsko izogiba mrazu pri obrokih.
To namiguje na globoko povezavo med prehranskimi tradicijami, fiziologijo in duševnim stanjem. Po drugi strani pa so tisti, ki so pozimi pili več vročih napitkov, poročali o boljši prebavi in stabiliziranem razpoloženju.
Zdi se, da toplota deluje kot varnostni signal za živčni sistem, ki mu omogoča, da se sprosti in preide v način okrevanja. Skodelica tople juhe ali zeliščnega čaja je lahko več kot le obrok, temveč neke vrste terapevtski obred.
Fiziologija je preprosta: telo porabi svojo lastno energijo, da ogreje ali ohladi prejeto hrano na temperaturo, pri kateri lahko delujejo encimi. Redna obremenitev z ledenimi smoothiji ali pekočimi juhami je dodaten, pogosto neopažen stres za sistem, ki se že tako vsako sekundo ukvarja z več tisoč nalogami.
Obstaja pa tudi nasprotno stališče: nekateri strokovnjaki za prehrano menijo, da temperatura hrane ni odločilna, saj se hitro izenači že v ustih. Vendar pa podajajo pomembno opozorilo – pri boleznih prebavil, kot je refluks, lahko ekstremne temperature dejansko povzročijo poslabšanje.
Zdravo telo se lažje prilagaja, oslabljeno telo pa težje. Poskus s prehodom na tople napitke in hrano sobne temperature je imel presenetljiv učinek: prebava je postala mirna in predvidljiva.
To ni bilo zdravilo, le odstranilo je stalni dražljaj. Poslušanje temperature je skrbno na taktilni ravni.
V vročini lahko izberete hladno, a ne ledeno juho gazpacho, v mrazu pa toplo, a ne pekočo kašo. Ne gre za fanatičen nadzor, temveč za iskanje udobne zlate sredine, ki se spreminja glede na letni čas, vaše stanje in celo čas dneva.
Temperatura živila je njegovo skrito, neverbalno sporočilo telesu. Hlad je lahko poživljajoč in osvežujoč, lahko pa je tudi stresen.
Vroča je lahko ogrevalna in pomirjujoča, včasih pa tudi pekoča. Učenje branja in oddajanja pravih “temperaturnih signalov” je vrhunski način zavestnega prehranjevanja, pri katerem hrana postane orodje za uravnavanje vašega počutja.
Preberite tudi
- Zakaj potrebujemo sezonske cikle v prehrani: zakaj enaka prehrana pozimi in poleti ne deluje
- Kaj se zgodi, če nakupujete s polnim želodcem: varčevanje z denarjem in kalorijami iz očitnih razlogov